Vodnik za poslovanje pomorskega prevoza – LCL

1. Postopek poslovanja pri rezervaciji kontejnerskega LCL-ja

(1) Pošiljatelj pošlje tovorni list po faksu NVOCC, v tovornem listu pa morajo biti navedeni: pošiljatelj, prejemnik, obvestilo, določeno namembno pristanišče, število kosov, bruto teža, velikost, prevozni pogoji (predplačilo, plačilo ob dostavi, plačilo tretje osebe) ter ime blaga, datum odpreme in druge zahteve.

(2) NVOCC dodeli ladjo v skladu z zahtevami na nakladnici pošiljatelja in pošiljatelju pošlje obvestilo o dodelitvi ladje, to je obvestilo o dostavi. Obvestilo o dodelitvi ladje bo vsebovalo ime ladje, številko potovanja, številko nakladnice, naslov za dostavo, kontaktno telefonsko številko, kontaktno osebo, zadnji čas dostave in čas vstopa v pristanišče ter od pošiljatelja zahteva, da dostavi blago v skladu z navedenimi podatki. Prispelo pred časom dostave.

(3) Carinska deklaracija.

(4) NVOCC pošlje potrditev nakladnice pošiljatelju po faksu, pošiljatelja pa prosi, da pred odpremo potrdi vračilo, sicer lahko to vpliva na normalno izdajo nakladnice. Po odplutju bo NVOCC izdal nakladnico v enem delovnem dnevu po prejemu potrditve nakladnice pošiljatelja in poravnal ustrezne stroške.

(5) Po odpremi blaga mora NVOCC pošiljatelju posredovati podatke o namembnem pristanišču in podatke o predhodni dodelitvi drugega prevoza, pošiljatelj pa se lahko v skladu z ustreznimi podatki obrne na namembno pristanišče za carinjenje in dostavo blaga.

2. Težave, na katere je treba biti pozoren pri LCL

1) LCL tovor na splošno ne more določiti določene ladijske družbe

2) Nakladnica LCL je običajno nakladnica za špedicijsko pošiljko (housc B/L)

3) Težave z obračunavanjem za LCL tovor
Obračunavanje LCL tovora se izračuna glede na težo in velikost blaga. Ko je blago dostavljeno v skladišče, ki ga je špediter določil za skladiščenje, skladišče običajno ponovno izmeri blago, ponovno izmerjena velikost in teža pa se uporabita kot standard za obračunavanje.

novice10

3. Razlika med oceanskim nakladnim listom in nakladnim listom za špedicijsko pošiljko

Angleška različica oceanskega nakladniškega lista je master (ali oceanski ali linijski) nakladni list, imenovan MB/L, ki ga izda ladjarska družba. Angleška različica špedicijskega nakladniškega lista je house (ali NVOCC) nakladni list, imenovan HB/L, ki ga izda špedicijsko podjetje.

4. Razlika med nakladnico FCL in nakladnico LCL

Tako FCL kot LCL imata osnovne atribute nakladnice, kot so funkcija prejema tovora, dokazila o prevozni pogodbi in potrdila o lastništvu. Razlika med njima je naslednja.

1) Različne vrste nakladnic

Pri prevozu polnega tovora (FCL) po morju lahko pošiljatelj zahteva ladijski nakladni list MB/L (pomorski nakladni list) ali nakladni list HB/L (špediterski nakladni list) ali oboje. Pri LCL po morju pa lahko pošiljatelj prejme le nakladni list.

2) Način prenosa je drugačen

Glavne metode prevoza tovora v pomorskem zabojniku so:

(1) FCL-FCL (dostava polnega kontejnerja, povezava polnega kontejnerja, imenovana FCL). Dostava FCL je v osnovi v tej obliki. Ta metoda prenosa je najpogostejša in najučinkovitejša.

(2) LCL-LCL (dostava LCL, razpakiranje, imenovano LCL). Prevoz LCL je v osnovi v tej obliki. Pošiljatelj dostavi blago podjetju LCL (konsolidatorju) v obliki razsutega tovora (LCL), podjetje LCL pa je odgovorno za pakiranje; dnevni pristaniški agent podjetja LCL je odgovoren za razpakiranje in razkladanje, nato pa v obliki razsutega tovora dostavi končnemu prejemniku.

(3) FCL-LCL (dostava polnega kontejnerja, razpakiranje, imenovano FCL). Na primer, pošiljatelj ima serijo blaga, ki zadostuje za en kontejner, vendar bo ta serija blaga po prihodu v namembno pristanišče razdeljena več različnim prejemnikom. V tem primeru se lahko blago odda v obliki FCL-LCL. Pošiljatelj dostavi blago prevozniku v obliki polnih kontejnerjev, nato pa prevoznik ali špediterska družba izda več ločenih ali manjših naročil glede na različne prejemnike; pristaniški agent prevoznika ali špediterske družbe v namembnem pristanišču je odgovoren za razpakiranje, razkladanje blaga, razdelitev blaga glede na različne prejemnike in nato njegovo predajo končnemu prejemniku v obliki razsutega tovora. Ta metoda se uporablja za enega pošiljatelja, ki ustreza več prejemnikom.

(4) LCL-FCL (dostava LCL, dostava FCL, imenovana tudi dostava LCL). Več pošiljateljev izroči blago prevozniku v obliki razsutega tovora, prevoznik ali špediterska družba pa zbere blago istega prejemnika in ga sestavi v polne zabojnike; obrazec se izroči končnemu prejemniku. Ta metoda se uporablja za več pošiljateljev, kar ustreza dvema prejemnikoma.

Na ladijskem računu ali tovornem listu za FCL je običajno navedeno FCL-FCL (full-to-full) ali CY-CY (site-to-site), CY pa je kraj, kjer se FCL ravna, izroči, skladišči in hrani.

Na tovornem listu LCL je običajno naveden LCL-LCL (konsolidacija do konsolidacije) ali CFS-CFS (od postaje do postaje). CFS se ukvarja z blagom LCL, vključno z LCL, pakiranjem, razpakiranjem in sortiranjem, ter krajem predaje.

3) Pomen ocen je drugačen

Oznaka pošiljke polnega kontejnerja je relativno manj pomembna in potrebna, saj celoten postopek prevoza in predaje temelji na kontejnerju in ni razpakiranja ali distribucije vmes. Seveda je to odvisno od strani, vključenih v logistični proces. Kar zadeva to, ali je končnemu prejemniku pomembna oznaka pošiljke, to nima nobene zveze z logistiko.

Oznaka LCL je zelo pomembna, ker blago številnih različnih pošiljateljev deli en zabojnik in je blago pomešano med seboj. Blago je treba razlikovati po odpremnih oznakah.


Čas objave: 7. junij 2023